Občina Šmarješke Toplice je pridobila zunanje finančne vire, za ureditev štirih turističnih točk. Aktivnosti so sofinancirane v višini 64.000,00 EUR-ov iz sredstev LEADER, 4. Osi EKSRP. Organ upravljanja za Program razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 je Ministrstvo za kmetijstvo in okolje. Za vsebino je odgovorna občina Šmarješke Toplice, nosilka projekta Šmarješke Toplice – Vir življenjske energije.
Po izboru izvajalca gradbenih del, pri javnem naročilu objavljenem na portalu javnih naročil, so se začela izvajati ureditve turističnih točk, kot je navedeno v podrobnem opisu OBSTOJEČEGA STANJA in PREDVIDENEGA STANJA.
OBSTOJEČE STANJE:
- Štrlek
V naravi vodi do ruševin »gradu« Štrlek zapuščena gozdna pot. Pot deloma teče po ravnini, po prečkanju močvirja pa se začne dvigati proti ruševinam. Območje pri ruševinah je na manjšem platoju in je zaraščeno.
- Koglo
Okolica cerkve na Koglem je trenutno zatravljena, samo dostop je asfaltira. Na območju ni urbane opreme za obiskovalce. Do razgledne točke ni urejen dostop. Zunanji predprostor – plato je na eni strani preveč dvignjen nad teren, zato je potrebna vgraditev stopnice. Ožji pas okoli cerkve je nasut s peskom, zato je potrebno tlakovanje.
- Slape
Okolica cerkve je asfaltirana. Plato pred vežico je tlakovan, vendar je potreben obnove, saj se na enem delu vdira. Postavitev avtomata za sveče je neposrečena, zato je potrebna prestavitev. Na območju ni urbane opreme za obiskovalce.
- Škratova jama
Škratova jama se nahaja na pobočju nad avtocesto pri Beli Cerkvi. V naravi že obstaja pot – dostop, ki pa je nevarna in je potrebna obnove. Zaradi jasnosti dostopa je potrebna postavitev smerokazov.
PREDVIDENO STANJE:
- Štrlek
Predvidena je utrditev gozdne poti. Gozdna pot se ureja sonaravno (kjer je potrebno se z lesenim robnikom utrdi rob poti, ter oblikuje stopnice, kjer je to potrebno. Ureditev razgledne točke obsega umestitev lesenega podesta, ki je od ostankov gradu oddaljen cca. 4 m in ne posega neposredno v območje ruševine. Sam podest leži na točkovnih temeljih na katerih je podkonstrukcija, ki nosi lesen oblogo podesta. Podest je tako dvignjen na tla ter delno konzolno sega nad pobočje. Tla podesta imajo na mestu, kjer so drevesa (dovolj velika, da se jih ohrani), odprtino za deblo. Predviden podest ima površino 20,5 m2, in je iz treh strani ograjen z leseno ograjo. Na podestu je predvidena postavitev klopi, mize z orientacijsko oznako in informacijskih tabel (po zgledu ZVN) v več jezikih. Ožje območje je potrebno očistiti podrastja in odstraniti odvečna drevesa.
- Slape
Ureditev obsega umestitev površine za namestitev urbane opreme v skladu z celostnim konceptom urejanja točk tematske poti »Vir življenjske energije«. Tlakovana površina na zelenem »otoku« nasproti zidu ob cerkvi predstavlja primerno točko počitka obiskovalcev cerkve in pokopališča. Na lokaciji je potrebna ureditev zelenih površin (rezanje dreves, ureditev podrasti itd) ter utrditev zemljine pasa tlakovanja (betonski tlakovci in kamnite stopnice), ki je z ostalimi površinami (travo in asfaltom) ločen z robniki. Na območju se postavi urbana oprema (po izbiri arhitekta in je enotna za vse točke tematske poti), in sicer tri klopi, koš za smeti, informacijski tabli v več jezikih, ter stojalo za kolesa.
Predvidena je namestitev novega kamnitega pitnika, iz lokalnega kamna avtorske izvedbe.
Predvidena je še prenova tlaka pred vežico in prestavitev avtomata za sveče.
- Koglo
Ureditev obsega tlakovanje površine oz. dostopa do cerkve (delno obstoječa cesta). Tlakovana površina na eni strani ceste so betonski tlakovci po izbiri arhitekta, na drugi strani obroba - mulda iz »mačjih glav«. Tlakovana površina je od travne površine ločena z betonskim robnikom. Na »trški«tlakovani površini so postavljena stojala za kolesa, klop z mizo ter koš za smeti (po izbiri arhitekta in je enotna za vse točke tematske poti). Dostop do razgledne točke je zasnovan kot pot s kamnitimi ploščami (d=2-3 m in š=0,4 m in d=1.0 m) »položene v travo« (glej detajl ureditve podloge) . Na jugozahodnem vogalu cerkve so nameščene informacijske table, ob južnem robu pa dve klopi z mizo, kjer je najboljši razgled. Višinska razlika med platojem in padajočim terenom je rešena z dodatno stopnico iz masivnega kamna.
- Škratova jama je naravna jama, ki je namenjena ogledu. Vhod v jamo se nahaja na strmem pobočju tik ob avtocesti. Dostop je nevaren (prepaden), pot je neutrjena. Zaradi izpostavljenosti točke ter zaradi ohranitve naravnega videza divjine predlog ureditve jame in dostopa predvideva utrditev poti (s stopnicami,ki so sidrane v pobočje) ter zavarovanje z leseno ograjo (kot na drugih točkah Tematske poti,npr. kot pri Klevevžu). Na jasi nad jamo, ki jo prečkamo na poti, pa je predvidena postavitev informacijskih tabel. Pred vstopom v jamo je zaradi varnosti in razširitve dostopa nameščen lesen podest iz ene strani ograjen, v podaljšku pa je prostor za postavitev makete – hiša za škrate.
Projekt zajema tudi postavitev zaslona na dotik v Šmarjeških Toplicah. Vsaka turistična točka bo imela informativno tablo z navedbo znamenitosti posamezne turistične točke.
V sklopu projekta je v mesecu aprilu potekal tudi natečaj za najbolj domiselno zgodbo o Škratovi jami. Na natečaju je sodelovalo 18 učencev Osnovne šole Šmarjeta. Komisija, v sestavi dveh učiteljic slovenščine, Kristine Ščuka in Mojce Pacek ter predstavnice Občine Šmarješke Toplice, Petre Pozderec, je izbrala najboljšo zgodbo, ki je prišla izpod peresa perspektivne devetošolke Anje Gorišek.
Vsem sodelujočim se zahvaljujemo, zmagovalki pa iskreno čestitamo in ji v nadaljnje želimo še obilo ustvarjalnega duha.
ALI VESTE?
Škratje nastopajo v zgodbah po celem svetu in marsikdo misli, da so le izmišljeni, vendar temu ni tako. Zagotovo vsi občani Šmarjeških Toplica poznajo Belo Cerkev in Vinji vrh mnogi od njih imajo na Vinji vrh tudi zidanico in se jeseni z veseljem predajajo užitkom dolenjske trgatve in opoja cvička. Večina občanov tako opisuje Vinji vrh in Belo Cerkev, zato le malo kdo ve o skrivnih škratih, ki zganjajo norčije pod Belo Cerkvijo in vse tja do Škratove luknje, kjer se konča njihov rov. Ali veste kje je? Verjetno ne, zato če želite izvedeti več, berite naprej in izvedeli boste, kaj se dogaja pod nogami Belocerkvanov. Že v davnih časih so se v vasi naselili čisto majčkeni možiclji in še manjše ženskice. Možiclji so bili oblečeni v preproste hrastove liste, ženkice pa v bukove lističe, verjetno je zato hrast moški in njegova ženkica bukev. Čeprav nihče ne ve od kod so prišli, so vedno nesebično pomagali vaščanom. Ti so živeli na zemlji, kjer so si gradili hiške in pomagali škratom obdelovati zemljo. Škratje pa so živeli pod zemljo v rovu, kjer so si kljub močni temi ustvarili prelepe sobice. Ženice so najpogosteje kuhale in nabirale semena in sadeže iz katerih so že takrat delale kruh. Ta je omamno dišal po celi Beli Cerkvi, ker pa so ga bili belocerkovčani tako veseli in so se ženkice tako veselile peke, so ga spekle vsako nedeljo za vse. Čez čas so ženkice začele tekmovati, katera peče najboljši kruh, vendar so kljub zmagi posameznice še zmeraj ostale prijateljice. Od tod tudi povezanost belocerkovčanov do kruha. Čas je mineval in škratje ter ljudje so živeli v sožitju, vse dokler v vas ni prišel pohlepni mladenič, ki ni maral škratov. Začel jih je poditi, kljub temu da so bili prijazni in so ravno oni skrbeli za srečo med ljudmi. Le malo zatem med nedeljami ni več dišalo po kruhu, ki so ga pekle ženice, možiclji so prepustili svoje travnike in njive ljudem, ki so jim zaupali. A vendar so bile ženkice tako dobre, da so še pred odhodom zaupale recept za njihov kruh, le tistim najpridnejšim ženicam, ki so trdo delale. Škratje so se pomaknili v Vinji vrh, ker se niso želeli prerekati z mladeničem. Ko so odšli so se za krajane začeli hudi časi in vso krivdo so valili na mladeniča, ki je škrate preziral in jih ni maral, saj so ravno zaradi njega odšli. Vaščani so tako končno zbrali moči in ga spodili iz vasi, upali so da se bodo zato škrati vrnili nazaj in bodo zopet živeli srečno skupaj tako kot prej. Vendar ni bilo tako. Škratje so začeli dvomiti v ljudi, ki so bili poprej prijazni in nikoli ne bi nagnali iz vasi nikogar. Zato so se jim prikazovali in jim pomagali le ponoči, saj bi brez njihove pomoči vas propadla in na koncu so bili ravno oni tisti, ki so pomagali drugim. In vsako noč, še zdaj, ko Bela Cerkev pogasne luči se škratki priplazijo iz Škratove luknje, kjer se konča njihov rov in pridejo na pomoč ljudem, ki jih potrebujejo. Ob nedeljah pa se le sprehodite po Beli Cerkvi in vse tja do Škratove luknje in zagotovo boste zavohali kruh, ki ga peče katera od belocerkvančank in če že boste ravno tam dobro poglejte, saj pravijo, da se škratki dandanes lahko prikažejo prijaznem, nasmejani in delavnim ljudem, ki verjamejo, da tam globoko v temni luknji majhni možički in še manjše ženičke.
Avtorica: Anja Gorišek
